OD SONČNEGA VZHODA DO NJEGOVEGA ZAHODA / Gdzie wschodzi słońce i kędy zapada

Pesniška knjiga Czesława Miłosza Od sončnega vzhoda do njegovega zahoda (Gdzie wschodzi słonce i kędy zapada) iz leta 1974 sodi v vrh evropskega povojnega modernizma, ki sta ga v 20. letih začela T. S. Eliot s Pusto deželo in Štirimi kvarteti ali E. Pound s Hughom Selwynom Mawberlyjem. Pesniška knjiga, ki vsebuje 22 posamičnih pesmi in daljšo istoimensko pesnitev, je nastala kot bistveni vezni člen v osrednjem ustvarjalnem loku poljskega nobelovca, ki vodi od medvojnega cikla Svet (»naivne pesmi«), preko romana Dolina Isse (1955) do temeljnega esejističnega dela Dežela Ulro, ki je nastalo takoj za njo (1977). Avtor sam jo je imenoval »pesniška fuga« in s tem opozoril na njen gradbeni princip, zatem pa še na nekatere osrednje značilnosti: iskanje »prostornejše oblike«, oživljanje preteklosti v destilirani obliki (poudarjeno mesto spomina kot vezi s preteklostjo je prepoznaven motivni element povojne poljske poezije), kombinacija sočasnih kalifornijskih in mladostnih litovskih doživetij, seveda ne priklicanih v biografski obliki, ampak skozi t. i. »večplastne konkretume«, kar je Miłoszeva ustreznica Eliotovega »objektivnega korelata«. Polifona pesnitev, v kateri lirski subjekt(i) privzema(jo) različne maske in zastopajo različna, pogosto nezdružljiva stališča, ki so lahko daleč od avtorjevih, vendar značilna za svoj čas in kraj, tematsko navezuje na celotno evropsko civilizacijo, od mita in biblije do evropske in zlasti poljske literarne tradicije.

Czesław Miłosz (1911–2004), poljski pesnik, esejist in Nobelov nagrajenec (1980) je bil dobrih sedem desetletij v samem vrhu odlične poljske poezije 20. stoletja. Njegova poezija je usmerjena v iskanje transcendence za zunanjo pojavnostjo sveta, refleksivna, celo filozofsko naravnana, eruditska in v svoji poliloškosti, vživljanju v različne pesniške glasove in stališča, na meji protejske izmuzljivosti. Zmožnost uzreti več plati istega pojava – dialektično nasprotje, imanentno naravi, zgodovini, človeški kulturi in civilizaciji – in sposobnost hitre spremembe perspektive Miłoszevi poeziji omogočata, da nikdar ne skrepeni v neki fazi svojega razvoja, ampak se odriva v nenehno raziskovanje in preseganje že doseženega. Večni iskalec inovativne, prostornejše oblike se je vendarle zavestno odločal za klasično mero in optimistično literaturo. Czesław Miłosz je izdal preko 20 pesniških zbirk, preko 20 esejističnih knjig, 2 romana, več različnih antologij in Zgodovino poljske literature.

 

prevod / translation

Jana Unuk

  • Poetikonove lire / Poetikon's Lyres
    32. knjiga / 32th book
  • urednik zbirke / series editor
    Ivan Dobnik
  • oblikovanje zbirke in fotografija na naslovnici / series design and cover photograph
    Sandi Radovan
  • 2012
    124 strani/pages 
    cena/price 15 EUR