Andreï Makine / Knjiga kratkih večnih ljubezni

Knjiga kratkih večnih ljubezni

Knjiga kratkih večnih ljubezni francoskega pisatelja Andreïa Makina v veliki meri razširja teme iz avtorjevega najpomembnejšega romana Francoski testament: vprašanje družinskih vezi, odraščanja v času političnih represij in razpadajočih družbenih okvirov, iskanja lastne identitete, ljubezni in pripadnosti ob absurdnosti in brezobzirnosti vladajočih elit. Predvsem pa vere v smisel ljubezni in poezije, ki edini zmoreta preseči našo ujetost v vsakdanjo rutino in labirinte samoljubja in napuha.
Knjiga je sestavljena iz osmih poglavij, skozi katera prvoosebni pripovedovalec poveže spomine na otroštvo in mladost s spoznanji o družbenih in zgodovinskih zablodah in ustvari pretresljiv mozaik časa, ki ni le čas Sovjetske zveze v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, pač pa univerzalna prispodoba človeške družbe in tragične nemoči idealističnega posameznika v kolesju zgodovine in brezobzirnosti vladajočih elit.

»Moški, ki nikoli ni bil ljubljen ...« sem si nekoč rekel, ko sem pomislil na Dmitrija Ressa. Celo Bog je bil glede tega nemočen, kajti taki so zakoni njegovega Stvarjenja, osnovanega na mržnji, uničenju in smrti. Osnovanega predvsem na času, ki more preobraziti ljubljeno žensko v težko matrono s prašičjim, debelo naličenim obrazom. Ne, Bog se je v tem svetu brez ljubezni izkazal za nemočnega.
In ta Ress, ta človeška senca, ki se je majala na robu praznine, je bil tisti, ki je imel povsem osamljen moč, da je v večnost zapisal lepoto ženske, ki jo je ljubil.

Prevod je nastal kot prevajalski projekt, pri katerem je sodelovalo sedem študentk Oddelka za prevajalstvo FFUL: Nika Ambrožič, Nina Kordiš, Taja Gorjan, Urša Mrak, Špela Pokovec, Karmen Saje in Aleksandra Yagnyukova, za objavo ga je pripravila in uredila Nadja Dobnik.

Projekt je potekal v okviru festivala Fragment, s podporo Centre culturel de Tinqueux (Francija), ki ga vodi Mateja Bizjak Petit, in Francoskega inštituta v Sloveniji.