Teorija ljubezni
»Kako govoriti o ljubezni?« je vprašanje, na katerega Siméonova poetična Teorija ljubezni odgovori suvereno in z optimizmom: z jezikom poezije.
Pesniški jezik je najbolj pristen jezik ljubezni, poudari Jean-Pierre Siméon, ne omejujejo ga pravila, definicije ali argumenti: izraža se z metaforami, primerjavami, dvoumnostjo, preskoki, zvočnimi figurami, ostri čute in pozornost, upočasnjuje branje in izziva domišljijo. V času, ko se mišljenje o svetu utaplja v abstraktni govorici in plehki klišejski retoriki, ljubezen vendarle obstaja. Ni nekaj abstraktnega, imaginarnega, znanstveno-teoretičnega, je vitalni proces, ki ga dojemamo s čustvi in razumom, predvsem pa s telesom: v dihu, dotiku, toplini, bližini, napetosti, vznemirjenju. Zato lahko vsak razmišlja o ljubezni in išče načine, kako jo bo opisal, izrazil, zapisal ali izpovedal. Vendar ne z jezikom abstraktnih konceptov ali znanstvenih teorij, pač pa s pesniškim jezikom, ki je edini, ki se zmore približati »definiciji« ljubezni v njeni krhkosti in spremenljivosti, srečevanju čustev in misli, intuicije in razuma, govorice in telesa.
»Ljubiti pomeni ne vedeti,« je izrek, ki ga Siméon postavi na začetek svoje poetične teorije ljubezni. V ljubezen vstopimo brez zagotovil ali vnaprejšnjih odgovorov, ljubezen ni problem, ki ga rešimo, temveč skrivnost, ki jo živimo: »Ljubiti pomeni utelesiti skrivnost.« Je izkušnja novega, nepričakovanega: »Kaj ni ljubiti najti tisto, česar nismo iskali?« Je prostor, kjer se lahko zgodi nekaj nenadejanega, presenetljivega, vendar se v odnosu resnično odpremo šele takrat, ko sprejmemo svojo ranljivost, ko tvegamo bolečino, nesporazum ali izgubo: »Ljubezen zahteva krhkost.« Ljubezen je vedno tudi tveganje, izostrena občutljivost in s tem ranljivost, vendar brez tega ni pristnosti in ni polnosti. »Ljubezen je dvojno upanje, torej dvojni nemir.« V tem se poezija in ljubezen srečata: obe temeljita na pripravljenosti in pogumu za odprtost. .
Jean-Pierre Siméon (1950) brez dvoma eden tistih sodobnih francoskih pesnikov, ki so najbolj celovito, vsestransko in angažirano povezani s poezijo: kot pesnik, avtor poetičnih dram, romanov in knjig za mlade, kot prevajalec, dramaturg in dolgoletni umetniški vodja pesniškega festivala Printemps des poètes, kot založnik, sodelavec literarnih revij in urednik prestižne zbirke Poésie/Gallimard. S svojo neomajno in vsestransko angažiranostjo je v Franciji veliko pripomogel k širjenju, branju in pisanju poezije med mladimi.
prevod in spremna beseda / translation and postface
Nadja Dobnik
- Poetikonove lire / Poetikon's Lyres
118. knjiga / 118th book - urednik zbirke / series editor
Ivan Dobnik - oblikovanje zbirke / series design
Sandi Radovan - 2025
88 strani / pages
cena / price 23 EUR - Knjiga je izšla s podporo Programa za pomoč pri izdaji knjig, ki ga izvaja Francoski inštitut.
- Knjižni program Hiše poezije omogoča Javna agencija za knjigo RS.
Knjigo lahko kupite s popustom na povezavi: NAROCILO
